Razstava
Zamisel o ustanovitvi vsakoletne nagrade Evropskega parlamenta se je porodila med plenarno razpravo o položaju Andreja Saharova julija 1984. Prvotno je bila namenjena nagrajevanju dela na področju razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom, svobodnih razprav in preiskav, ter varstva človekovih pravic in načela pravne države. Francoski poslanec in poročevalec Jean-François Deniau je pojasnil, da ima neposredno izvoljen Evropski parlament odgovornost in dolžnost, da ščiti temeljne svoboščine. Po njegovem mnenju je Andrej Saharov odlično poosebljal nagrado.
Andrej Saharov je bil evropski državljan, ki je utelešal svobodo misli in izražanja. Zaradi svojih prepričanj in vesti se je odrekel vsem materialnim koristim in častem, ki so mu pripadale.
Jean-François Deniau
Evropski poslanci so ta izjemen izziv sprejeli: 13. decembra 1985 so z veliko večino sprejeli predlog resolucije o ustanovitvi nagrade Saharova za svobodo misli.
Andrej Saharov je spomladi leta 1987 na prošnjo takratnega predsednika Evropskega parlamenta lorda Henryja Plumba podprl projekt in ustanovitev nagrade z njegovim imenom. Nazadnje je bilo odločeno, da bo nagrada namenjena posameznikom in organizacijam za izjemna dejanja in dosežke na področju človekovih pravic v Evropi in po svetu. Parlament in Odbor za politične zadeve sta odločila, da je treba prvo nagrado Saharova podeliti še pred koncem leta 1988. Prejela sta jo Nelson Mandela in Anatoli Marčenko. Slednjega je predlagal sam Andrej Saharov.
