- Razstava: Nagrada Saharova, Evropski parlament in človekove pravice v svetu
- Dobitniki nagrade Saharova za svobodo misli
Nagrada Saharova od svoje ustanovitve pred več kot tridesetimi leti v ospredje postavlja različne posameznike in skupine zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu, ki si v svojih državah neutrudno prizadevajo za pravičnost in enakost. Evropski parlament dolgo ni imel pristojnosti na področju zunanje politike. Z nagrado Saharova pa je izkoristil možnost, da svojo zavezanost temeljnim pravicam uveljavi na mednarodnem prizorišču. Nagrajenci prihajajo iz različnih kultur in regij in se med seboj zelo razlikujejo. Med njimi so predstavniki manjšin, skupina za boj proti terorizmu, aktivist, ki si prizadeva za prepoved mučenja, avtor stripov, dolgoletni zaporniki vesti, filmski režiser, Združeni narodi kot organizacija in celo šolarka, ki se bori za pravico do izobraževanja. Prav vsi so od Evropskega parlamenta prejeli priznanje za izjemno delo.
Nagrada dejavno spodbuja vrednote, ki jih podpira Evropski parlament, kot so svoboda izražanja, pravice manjšin, spoštovanje mednarodnega prava ter vzpostavitev demokracije in pravne države. Številni dobitniki so več let preživeli v zaporu. Nekateri so boj za te vrednote plačali z življenjem, drugi pa so kasneje celo prejeli Nobelovo nagrado za mir. Vsem prejemnikom nagrade je skupno to, da razumejo, kako pomembno je spodbujati človekove pravice in temeljne svoboščine, temu težkemu boju pa so pripravljeni posvetiti tudi svoje življenje.
Decembra 2019 so na esplanadi Solidarność pred Evropskim parlamentom v Bruslju slovesno odprli Alejo nagrajencev Saharova. Označena je s 43 keramičnimi ploščami, na katerih so v nekaj besedah predstavljeni vsi dobitniki nagrade Saharova. Razporejene so v krogu in kronološkem vrstnem redu od leta 1988 do danes. Tam so zato, da tiste, ki vsak dan prihajajo v Parlament, opominjajo na to, kako pomembne so naše pravice, ki jih imamo kot posamezniki, in kako pomembno se je boriti zanje.
Nagrada Saharova, Evropski parlament in varstvo človekovih pravic v svetu (audio)
Evropski parlament pa se za svoje vrednote bori še na številne druge načine. Evropski poslanci vprašanja človekovih pravic v tretjih državah redno obravnavajo v resolucijah na plenarnih zasedanjih. Ker so te pravice univerzalne, je odziv na njihove kršitve vedno enak, ne glede na to, ali do kršitve pride v 8000 kilometrov oddaljenem Mjanmaru ali pa v sosednji Belorusiji. Parlament redno sprejema pomembne resolucije, v katerih opozarja na pomembna humanitarna vprašanja, poslanci pa si prizadevajo ščititi demokratične sisteme in opazujejo volitve po vsem svetu, posredujejo v sporih in podpirajo na novo ustanovljene parlamente. Nedavno so na primer opazovali predčasne parlamentarne volitve v Peruju, ki so potekale januarja 2020. Evropski parlament razume, da se človekove pravice ne končajo na mejah Unije in v skladu s tem tudi ukrepa, kadar je to le mogoče.