Avstrijskega umetnika Gustava Klimta hvalijo kot enega najbolj uglednih in vplivnih umetnikov dunajskega secesijskega umetniškega gibanja. Njegovi portreti slovijo po svoji inovativnosti, slogu in polemiki.
Poleg teh portretov, serija pokrajin in cvetličnih slik poudarja vlogo avstrijskega jezera v Klimtovem navdihu. Klimt je tekom številnih poletjih naslikal te slike okoli jezera Attersee v Zgornji Avstriji – ne po naročilu, temveč preprosto zato, ker je imel rad pokrajine.
V poznih devetdesetih letih 18. stoletja je Gustav Klimt vsako poletje obiskal Attersee. Med letoma 1900 in 1916 je ustvaril okoli 40 od svojih več kot 50 znanih krajinskih slik na tem območju in tako ustvaril impresivno umetniško zapuščino za Attersee.
Osem poletij je preživel v gostišču v Litzlbergu, kasneje pa se je leta 1908 preselil čez jezero na vzhodni breg, da bi nekaj poletij bival v vili Oleander.
Ta počitniška hiša, zgrajena leta 1872, je pripadala gradu Kammer. Klimta je očarala poslikava stavbe – od leta 1908 dalje jo je petkrat upodobil, njene sosednje vrtove pa dvakrat.
Klimtove slike pogosto ne sledijo pravilom perspektive, v svojih slikah namreč približuje stavbe in splošči perspektivo. Razdalje izniči njegova umetniška vizija, prostore pa preobrazi v ploskve.
Klimt je upodobil tudi pokrajine, kjer stavbe, cvetje in jezero ustvarjajo barvite oblike.
Gustav Klimt se je rad sproščal in izgubljal v slikanju sveta rastlin in cvetja. Namesto natančnih upodobitev so nastale slike igriva in čutna mešanica barv in oblik.
V bližini jezera Attersee so Klimta navdihnila sadna drevesa, cvetoči travniki in hribi ter gozd z brezami, bukvami in jelkami.
Danes so Klimtove slike z jezera Attersee med njegovimi najbolj znanimi in najdražjimi slikami. Novembra 2003 je bila njegova slika Landhaus am Attersee prodana za približno 29 milijonov dolarjev, slika Litzlberg am Attersee pa je bila novembra 2011 na dražbi prodana za približno 40 milijonov dolarjev.