Razstava
Nekatere stavbe, spomeniki in predmeti kulturne dediščine so bolj znane kot druge. Kadar se odpravimo na počitnice ali vodimo obiskovalce na ogled znamenitosti našega kraja, so nekatere zanimivosti vedno na vrhu seznama. Ob njihovem obisku pa se pogosto znajdemo v gneči.
V okviru akcije Twin it! je bil del najbolj obiskane in privlačne kulturne dediščine Evrope digitaliziran v 3D obliki, da se izognemo gneči, obisk znamenitosti pa lahko nadomestimo z raziskovanjem dediščine od blizu s pomočjo 3D modelov, ki omogočajo povečavo še tako drobnih detajlov, pri čemer lahko vidimo celo več kot v živo.
Ne gre le za izkušnjo obiskovalcev. Z digitalizacijo teh priljubljenih območij in predmetov v 3D obliki jih ohranjamo v trenutnem stanju, pri čemer zagotovimo, da njihovo nadaljnje uničenje, ki ga povzroča zob časa, okoljski vplivi ali gneča obiskovalcev, ne privede do izgube naše zgodovine in dediščine.
Kako si lahko s pomočjo 3D modelov približamo nekdanje civilizacije?
Spoznati nekaj, kar je človek ustvaril pred več tisoč leti, je nadvse posebna izkušnja. Vendar to ni vedno mogoče, ker so ta antična območja obsojena na propad in zaradi obiska ali vremenskih vplivov zlahka uničena.
Morda se ne zdi tako pomembno, vendar to leseno kolo ni staro, pač pa antično, saj izhaja iz časa okoli 3200 pr. n. št., kar pomeni, da je eno prvih vozil s kolesi na svetu.
Vlažna močvirnata tla z nizko stopnjo kisika zagotavljajo izjemne pogoje za ohranitev organskih materialov, kot je les. To kolo so skupaj z dvema čolnoma iz debla leta 2002 odkrili arheologi, ki so v enem od odtočnih jarkov koliščarske naselbine Stare gmajne blizu Vrhnike v Sloveniji izbrali vzorce lesa.
Kolo je narejeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta med seboj povezani s štirimi letvami iz hrastovega lesa. Os je narejena iz enega dela hrastovega lesa s štirioglato konico, ki se vstavi v luknjo v kolesu.
Izbira lesa, upoštevanje njegovega gibanja in tesarski detajli namigujejo, da je to delo spretnega kolarja, ki je poznal lastnosti različnih vrst lesa. Zaradi svoje tehnološke dovršenosti je to 5200 let staro kolo edinstven artefakt, ki omogoča vpogled v življenje v prazgodovinskem času. S 3D modelom si ga zdaj lahko pobliže ogledate.
Madarski jezdec je zgodnjesrednjeveški skalni relief, vklesan na Madarski planoti v severnovzhodni Bolgariji. Relief je izredno težko ohraniti, saj veter, površinske vode, taleči se sneg in biološke usedline povzročajo erozijo kamnine.
Spomenik, ki je visok 23 metrov, je iz leta 715 n. št in je edini tak relief v Evropi. Ker je visoko na steni pečine, obiskovalci vidijo le jezdeca, ki s kopjem meri v leva, ne morejo pa se približati zgodovinskim napisom, vklesanim v skalo. S 3D prikazom Madarskega jezdeca pa je to mogoče in bo mogoče še dolgo v prihodnosti.
Rimska območja so ena najbolj obiskanih antičnih območij v Evropi. Zbirka v okviru akcije Twin it! vključuje prikaz ene najznamenitejših upodobitev Herakleja. 3D posnetek te ogromne skulpture približa pogled jabolk, ki jih drži v roki za hrbtom, ali podpisa na kamnu za gorjačo: ΓΛΥΚΩΝ ΑΘΗΝΑΙΟΣ ΕΠΟΙΕΙ (avtor Glikon iz Aten).
Heidentor ali Poganska vrata so bila zgrajena v čast vojaškim zmagam v rimski legionarski utrdbi Carnuntum v Avstriji.
Nekdaj so imela vrata štiri obode, od katerih se je ohranil le eden. En 3D model prikazuje ruševine Poganskih vrat, kakršne so danes, na drugem pa lahko vidimo rekonstrukcijo in si predstavljamo, kako bi se bilo sprehoditi skozi vrata, praznovati ob vojaških zmagah ali preprosto vstopiti v antično mesto Carnuntum.
Kako lahko 3D digitalizacija prispeva k učenju?
Ustanove in območja kulturne dediščine med drugim obstajajo in se ohranjajo zato, da se ljudem omogoči odkrivanje zgodb iz preteklosti, učenje na podlagi izzivov in dosežkov preteklih družb ter ohranjanje spomina nanje.
Latvijski spomenik svobode v Rigi je bil zgrajen v spomin padlim v boju za svobodo Latvije (1918–1920). Je simbol latvijske državnosti, enotnosti in neodvisnosti.
Spomenik je zasnoval kipar Kārlis Zāle, ki je s tematiko »Zasij kot zvezda!« zmagal na oblikovalskem natečaju, ki ga je razpisal latvijski predsednik vlade.
Trinajst kipov in ploskovitih reliefov prikazuje zgodovino in kulturo Latvije, pri čemer združuje mitične, alegorične in zgodovinske dogodke. Na vrhu 19 metrov visokega obeliska stoji devetmetrski kip Svobode, mlade ženske, ki v rokah drži tri pozlačene zvezde, ki simbolizirajo tri glavne regije v Latviji.
Raziskovanje spomenika v 3D obliki omogoča pogled Svobodi v oči, nekaj, kar je s tal nemogoče.
Slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je spomeniška stavba ter prostor za pridobivanje znanja in učenje.
Zgrajena je bila med letoma 1936 in 1941 po zasnovi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je pri načrtovanju upošteval potrebe uporabnika, in je del njegove zapuščine mestnega načrtovanja. Njena zunanjost spominja na renesančno palačo, veža z osrednjim stopniščem pa kaže na vplive klasične arhitekture.
Odkrijte stavbo v 3D obliki in si poskušajte predstavljati, kaj je v 30. letih prejšnjega stoletja pomenila za slovenski narod v Evropi.
Stari observatorij v Tartu, ki je danes muzej, je še en prostor za učenje, ki pogled usmerja v nebo. Uteleša začetek astronomije v Estoniji in je tesno povezan z estonsko narodno identiteto, saj je tu leta 1988 prvič zavihrala estonska zastava.
Poustvarjeni 3D model observatorija omogoča podoživljanje tega trenutka.
Hiža Zekate je zgodovinski dvorec iz 18. stoletja v mestu Gjirokastër. 3D model dvorca je bil podarjen v okviru akcije Twin it! s strani Albanije kot kandidatke za pristop v EU.
Hiša je znana po značilni otomanski arhitekturi in dobro ohranjeni notranjosti. Obiskovalcem ponuja vpogled v način življenja premožnih albanskih družin v času otomanskega cesarstva. Zunanjost dvorca ima značilne kamnite stene, ozka okna in lesene balkone, ki jih krasijo podrobne rezbarije. Stavba povzema tipičen slog otomanskih hiš z več nadstropji, razporejenimi okrog glavnega dvorišča. Raziščite jih sami s 3D modelom.
Danes je hiša Zekate za javnost odprt muzej, ki obiskovalcem omogoča, da spoznajo zgodovino in dediščino mesta Gjirokastër in njegovih prebivalcev.
Kako nam lahko 3D modeli pomagajo razumeti versko dediščino?
Verske stavbe in predmeti nam pogosto veliko razkrivajo o družbah in zgodovini, ki se je odvijala skozi stoletja.
Tak primer je območje v češkem mestu Olomouc. V prazgodovini je reka Morava tekla med tremi hribi – sv. Petrom, sv. Mihaelom in sv. Venčeslavom. Hrib Sv. Venčeslava je bil od 10. stoletja dalje glavna trgovska pot in gospodarsko vozlišče. Tam je bil več kot štiri stoletja sedež kraljeve češke dinastije in kraj, kjer je bila v 13. stoletju ustavljena mongolska invazija na Zahod.
Zato sta grad kraljevske rodbine Premyslid v Olomoucu in nadškofijski muzej glavna dokaza o prisotnosti Moravcev v evropski zgodovini.
Dva 3D modela stare cerkve Petäjävesi na Finskem razkrivata njeno zunanjost iz borovega lesa in pogled od blizu na modro, rdečo in belo prižnico, na kateri je upodobljenih več figur, med drugim sv. Krištof.
Zasnova in načrt cerkve je delo gradbenega mojstra (Jaakko Klemetinpoika Leppänen), zgradili pa so jo lokalni kmetje, ki so bili lastniki zemljišč, med letoma 1763 in 1765.
Stavba je zaradi svojih oblik in tehnik različnega izvora večplastna znamenitost in izjemen primer nordijske cerkvene arhitekture.
3D modela sta bila ustvarjena s kombiniranjem več kot 7.000 fotografij in skoraj 600 posameznih laserskih skenogramov.
Kolegialna cerkev sv. Martina, škofa iz Toursa, v mestu Opatów je ena najbolj cenjenih spomenikov romanske arhitekture in ena najbolje ohranjenih bazilik iz 12. stoletja na Poljskem.
V njej so hranjeni veličastni renesančni nagrobni kipi in cenjeni primerki umetnosti iz gotskega, renesančnega in baročnega obdobja. Krzysztof Szydłowiecki (1466–1532) – lastnik mesta Opatów in eden najvplivnejših plemičev svojega časa – je cerkev spremenil v družinski mavzolej.
Nagrobnik Szydłowieckija, ki je danes prav tako na voljo v 3D obliki, je bil narejen med letoma 1533–1541. Najbolj znan element nagrobnika je plošča iz medenine, t. i. »objokovanje v mestu Opatów«, ki upodablja skupino razpravljajočih figur, zbranih za mizo. Prizor naj bi prikazoval dvorjane, ki objokujejo ob novici o smrti kanclerja Szydłowieckija, čeprav njegov pravi pomen še ni povsem pojasnjen.
Oglejte si 3D model.
Sveta krona Madžarske, znana tudi kot krona sv. Štefana, je zapuščina preteklih več tisoč let, ki uteleša narodno zgodovino in kraljevo izročilo. Narejena je bila v 12. stoletju in je pripadala več kot 50 monarhom.
Tehta več kot dva kilograma in je elipsaste oblike. Ker je širša od človeške glave, je moral kralj pod njo nositi usnjeno »kapo«. Narejena je iz zlata, okrašena je z 19 podobami »pantokratorjev« iz emajla (grško »vsemogočen») in poldragimi kamni, biseri in almandinom.
Od leta 2000 je krona na ogled v osrednji kupolasti veži madžarskega parlamenta. Simbolizira najvišjo oblast in trdoživost madžarskega ljudstva.