Razstava
Kot dolgoletna evropska aktivistka in feministka je bila Louise Weiss idealna kandidatka na prvih splošnih neposrednih volitvah v Evropski parlament, ki so potekale leta 1979. Nekdanji francoski predsednik vlade Jacques Chirac jo je opisal kot „našo prvo damo“, Weissova pa je bila tudi vodilna kandidatka na listi Zaščita francoskih interesov v Evropi. Med politično kampanjo ni želela nasprotovati Simone Veil, ki je bila vodilna kandidatka na seznamu Unije za francosko demokracijo predsednika Valéryja Giscard d’Estainga.
- julija 1979 je Louise Weiss kot najstarejša poslanka Evropskega parlamenta predsedovala ustanovni seji novega Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ta zgodovinski dogodek je izkoristila za neposredni nagovor novoizvoljenih evropskih politikov. Kot aktivistka je ob tej priložnosti opozorila na nevarnost, da „kult starih“ ohromi politična prizadevanja, ter poudarila prihodnje izzive Evrope na področju identitete, rodnosti in človekovih pravic. Dejala je, da je najpomembnejše, da Evropejcev ne združujejo le skupni gospodarski interesi, temveč tudi skupna kultura.
Naslednji dan je predsedovanje predala Simone Veil, ki je bila izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta.
V govorih na plenarnih zasedanjih Parlamenta je Louise Weiss še naprej obravnavala širok nabor tem, med drugim sovjetsko posredovanje v Afganistanu, lakoto po svetu, zlorabe človekovih pravic, pravo morja in mesto Strasbourga v srcu Evrope.
Ustanovna seja Evropskega parlamenta, izvoljenega na splošnih neposrednih volitvah – govor Louise Weiss
S pomočjo svojega članstva v Odboru za mlade, kulturo, izobraževanje, informiranje in šport je lahko začela tudi nov projekt: ustanovitev muzeja o zgodovini evropskega združevanja.
Louise Weiss je tudi v visoki starosti ostala aktivna političarka. Umrla je leta 1983 v starosti 90 let, še pred iztekom svojega mandata v Parlamentu.
