Razstava
Nemčija je v manj kot enem letu ponovno pridobila svojo enotnost in suverenost. Za Evropski parlament je to pomenilo veliko zadovoljstvo, ki ga je še krepilo prepričanje, da je bil kos zgodovinskim dogodkom. Zato pa se je z združitvijo Nemčij pojavilo pereče vprašanje o demokratični zastopanosti 16 milijonov novih državljanov Evropske skupnosti. Zato je Parlament sklenil dodeliti sedež 18 opazovalcem iz petih zveznih dežel nekdanje NDR.
Ti so bili marca 1990 demokratično izvoljeni v vzhodnonemško ljudsko skupščino, kot začasne poslance pa jih je imenoval nemški zvezni parlament. Tako so ti pridruženi opazovalci od leta 1991 sodelovali pri delu Evropskega parlamenta, njegovih odborih in političnih skupinah. Po nekaj logističnih spremembah so se brez glasovalne pravice pridružili nemški delegaciji, ki se je z 81 povečala na 99 poslancev. Ko je bilo dokončno rešeno vprašanje zastopanosti vseh držav članic in so bile izpeljane evropske volitve junija 1994, je vseh 99 nemških poslancev pridobilo polno glasovalno pravico.
