Razstava
Evropski parlament se je med letoma 1960 in 1980 večkrat zavzel za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu, predvsem v državah onstran železne zavese. V razpravah, stališčih, resolucijah, z vprašanji za ustni ali pisni odgovor, misijami, delegacijami in javnimi predstavitvami je želel javnost in medije opozoriti na ta vprašanja.
Tako je predsednik Jean Duvieusart oktobra 1964 ob obletnici vstaje proti tiraniji in diktaturi v Vzhodnem Berlinu in sovjetski zasedbeni coni nemudoma izrazil solidarnost Parlamenta z nemškim narodom z besedami: „Če se Nemci borijo za pravico do svobodnega odločanja in združevanje v enotnosti in svobodi, če so mnogi med njimi za to žrtvovali svoje življenje, se moramo mi nenehno boriti za vzpostavitev režima svobode v svetu in nikoli odnehati.“
Podporo stališčem Evropskega parlamenta je pomenil tudi podpis Helsinške sklepne listine o varnosti in sodelovanju avgusta 1975. Evropski parlament je spomnil na zaveze pri spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem glede srečevanja ljudi in združevanja družin, ločenih po izgradnji berlinskega zidu. Leta 1977 so se na Evropski parlament obrnili vzhodnonemški državljani, ki so jim sistematično preprečevali odhajanje k družinam v Zvezno republiko Nemčijo, tako da je Parlament oblasti Nemške demokratične republike pozval k uresničevanju mednarodnih obveznosti. Evropski poslanci so večkrat opozorili tudi na vprašanje političnih zapornikov in sprejemanje represivne zakonodaje v Nemški demokratični republiki.
